Ekstremni vremenski pojavi so med letoma 2022 in 2024 povzročili do 300-odstotno rast cen živil, s čimer so osnovna živila postala luksuzni izdelki. Nova študija dokumentira 16 primerov dviga cen hrane v 18 državah, ki so neposredno povezani s podnebnimi spremembami. Med prizadetimi izdelki so oljčno olje, kakav ter različno sadje in zelenjava.

Ekstremne vremenske razmere, kot so vročina, suša, poplave in nevihte, imajo vse večji vpliv na svetovno pridelavo hrane, kar povzroča rast cen, kot je pokazala nedavna študija. Mnoge države so se soočile s cenovnimi šoki, ki so prizadeli različna živila. Hkrati je Indija, zlasti država Gudžarat, postala pomemben svetovni izvoznik zamrznjenega pomfrita, saj kmetje s pomočjo živilskih velikanov prehajajo na pridelavo krompirja za predelavo. Povpraševanje po indijskem pomfritu na azijskih trgih se je močno povečalo.

Skuta, nekoč razumljena kot zastarela dietna hrana in hrana 'starih staršev', je doživela izjemen porast priljubljenosti, zlasti med Generacijo Z, zahvaljujoč platformi TikTok. Ta nepričakovana sprememba v povpraševanju je povzročila, da dobavitelji in proizvajalci ne morejo dohajati povečane proizvodnje. Prodaja se je dramatično povečala, saj je TikTok preoblikoval percepcijo te tradicionalne mlečne jedi.

Družba Yum Brands, lastnik Pizza Hut, je sporočila, da preučuje možnosti za prodajo te verige picerij. Pizza Hut se sooča s težko konkurenco na zasičenem trgu pic. Kljub temu ima veriga skoraj 20.000 poslovalnic v več kot 100 državah, mednarodna prodaja pa je v prvih devetih mesecih letošnjega leta narasla za 2%. Kitajska je njen drugi največji trg izven ZDA. Skoraj polovica prodaje Pizza Hut prihaja iz Združenih držav Amerike.

Kirgizistansko ministrstvo za vodne vire, kmetijstvo in predelovalno industrijo je sporočilo, da je stanje na trgu hrane stabilno. Glavni vzroki za trenutne pritiske na cene so zunanji dejavniki, kot so nestanovitnost svetovnih cen energentov in hrane, motnje v logistiki ter povečana negotovost na globalnih trgih. Ministrstvo zagotavlja, da so cene socialno pomembnih izdelkov, kot so moka, kruh, mleko, riž, sladkor in jajca, pod nadzorom.